m

NINA KOŽELJ

LOV

kiparska postavitev

11. 6. 2015–27. 6. 2015

Spremljevalni program letošnjega mednarodnega trienala keramike Unicum v galeriji Simulaker zastopa avtorica Nina Koželj s kiparsko postavitvijo, naslovljeno Lov. Obetavna predstavnica mlajše generacije umetnikov že leta uspešno krmari med slikarstvom, grafiko, kiparstvom ter keramiko. Nase opozarja predvsem z (za svoja leta) zavidljivo profiliranostjo, ki se odraža v pretanjenem in samozavestnem pristopu k likovnem materialu; Z visokimi pričakovanji od njega ter od sebe.

Nastopa kot ena bolj prodornih umetnic v mediju keramike, ki se sicer (tudi zaradi obrtniške plati uporabnih predmetov) zlahka znajde na obrobju aktualnega umetniškega prostora. Ninina dela, ne da bi zapadala v apologijo, kažejo ravno na potencial keramike ter skozi tega utirajo nove poti. S tem, ko si avtorica zastavlja vedno težje izzive pri obvladovanju materiala, bi lahko rekli, da ga hkrati osvobaja. Narava keramike namreč dovoljuje izjemno svobodo pri podobi končnega izdelka. Ta svoboda pa je pogojena z velikim tehničnim znanjem, posluhom za material ter nenazadnje tudi z dobro mero vztrajnosti. Nina je zagotovo tip umetnika, ki bi ga težko prepričal, da nekaj ni mogoče. Bržkone so zato njena najavljena dela vedno predmet visokih pričakovanj.

Razstavljeni objekt pričujoče razstave obiskovalcu ne skriva tehnološke zapletenosti lastne izdelave. Tako forma kot dimenzije site-specific objekta pričajo o v njemu udejanjeni veščini. Kljub vtisu monolita pred nami stoji sestavljena figura. Njen trup tvorijo masivni gradniki iz grobe, žgane keramike. Linearni, s črno barvo poudarjeni vzorci, členijo njihovo površino ter hkrati poudarjajo glavno os oziroma višinski zagon. Element, ki nakazuje na gibanje iz sklenjene mase, je osem pretirano podaljšanih lesenih rok, medtem ko je realistični obraz figure keramični odtis, izdelan po živem modelu. Sama umeščenost objekta v prostor galerije je izrazito premišljena, saj ga, ob dopuščanju krožnega gibanja obiskovalcev, popolnoma obvladuje.

Ob obhodu lahko v njem prepoznamo antropomorfno, na žensko namigujočo figuro, ki predstavlja lik Lovca. Njegove črne roke, ki segajo proti nam in so v stalnem lovu na naše skrivnosti, so iste roke, ki nam hkrati preprečujejo, da bi stopili bližje in odkrili in njegove. Slednje so ponazorjene s skledo nad glavo, ki nam, kljub temu, da je rahlo nagnjena, ne omogoča da bi pokukali vanjo. V nas se lahko prebudi lovski nagon. Vzbujanje pričakovanj v gledalcu, njegovo vključevanje v zgodbo oziroma že poigravanje z njim je ena ključnih karakteristik Ninih del.  Ravno tako so njen lastni humorni vložki kot je v tem primeru podoba lovčevega skrivališča.

Čeprav je Nina mogoče bolj znana po živalski motiviki, se je v preteklosti že lotila motiva človeka. Sorodne  ženske figure z lesenim telesom in betonskim odlitkom obraza so predstavljale razstavo Obsesije, ki  je ravno tako nagovarjala z zanimivo osebno mitologijo. Kljub temu je v objektu Lovca zaslutiti mnogotero referenc na obdobje prazgodovine ali antike. Frontalna, simetrična figura, opremljena z geometrijskimi vzorci, nas lahko spomni na figure idolov, boginj ali arhaičnih kor. V obdobje antike nas popelje tudi odlitek obraza in nenazadnje asociacija na boginjo lova, Artemido, ki je tako kot naš lovec, tudi sama neulovljiva. Lov je poleg tega nekaj tako primarnega in človeku lastnega, da se v skrajni točki znajdemo v polju arhetipov, ki so ne glede na snov glavni izvor Nininega ustvarjanja. Ob njenih tudi vizualno močnih podobah, je zagotovo ena tistih avtorjev, ki nabira privržence umetniške keramike v Sloveniji tako med kolegi kot širšim občinstvom.

Marina Katalenić

Odgovori